Kaj je slovenskim gradbincem prinesel vstop naše države v Evropsko unijo?

Z vstopom Slovenije v EU se je naš trg sprostil, priča smo pritisku tujih gradbenih sistemov, ki na vse načine poskušajo priti do svojega deleža. Istočasno se je sprostil trg delovne sile in možnost zaposlitve tujih delavcev iz držav, ki so vstopile v monetarno unijo, je zelo porasla. Vendar moram kritično ugotoviti, da mnogo raje zaposlujemo gradbene delavce iz držav bivše Jugoslavije, predvsem iz Bosne in Hercegovine. Pri tem se soočamo s težavami pri pridobivanju delovnih dovoljenj. Ti delavci so za nas bolj zanimivi, ker specifična znanja obvladujejo veliko bolje, kot pa delavci iz mnogih evropskih držav. Ne morem mimo znanih dejstev, da v slovenskem gradbeništvu zelo primanjkuje primernega kadra, v preteklosti je bilo na tej ravni storjenih veliko napak. Razmere se izboljšujejo na področju visokošolskega inženirskega kadra in to vrzel bomo lahko zapolnili sami. Kader, ki opravlja tehnična in proizvodna dela, pa bomo morali iskati v tujini, vendar nam bo pri tem država morala stopiti nasproti z bolj prožno zaposlitveno zakonodajo.

Je spomin na prvi delovni dan že zbledel?

Ne nikakor ne! (odgovori vzhičeno op.p.)Tega dne preprosto ne moreš pozabiti, čeprav se je to zgodilo davnega leta 1974. Kot mlad gradbeni tehnik, poln volje, sem se zaposlil v Begradu, ki je bil takrat majhno lokalno gradbeno podjetje. Delovali smo na območju Bele krajine in ožjem delu Hrvaške.

Že sedemnajst let vodite Begradov sistem, v njem je danes 400 zaposlenih, poleg »mame« so tu še tri hčerinska podjetja: Begrad Črnomelj, Begrad Krško in podjetje AB Gradnja iz Karlovca v sosednji Hrvaški. Kakšen stil vodenja uporabljate, da vse skupaj obvladujete, saj vsa leta trdno držite vodstvene vajeti v svojih rokah?

Moj stil vodenja je relativno umirjen, prisegam na delo v nekem najožjem timu. Jasno je, da vsak manager doda osebno noto in po tem se med seboj razlikujemo, kar je edino prav. Stavim na besedo, dogovor in na odgovornost posameznika, ki je neko delo prevzel. Kakovostna izvedba naloge, ki je nekomu zaupana, pri meni največ šteje. Ponosno lahko povem, da so danes, po sedemnajstih letih, odkar sem prevzel vodenje celotne družbe, v najožji ekipi isti ljudje, s katerimi sem začel. Ustvarili smo si medsebojno zaupanje, čeprav vedno ni bilo idilično.



Begrad letos praznuje šest desetletij obstoja. V njegovi zgodovini je bilo precej mejnikov, kateri je za vas najbolj odločilen?

Veliko je bilo pomembnih odločitev, organizacijskih in statusnih sprememb in s tem posledično tudi mejnikov. Zelo pomemben mejnik v naši bogati zgodovini se je zgodil leta 1999, ko smo v podjetju izvedli reorganizacijo in sedež družbe iz Črnomlja preselili v Novo mesto. Ta preskok nam je na nek način omogočilo gradbeno podjetje Pionir, ki je pred tem prenehalo poslovati. Če tega preskoka ne bi bilo, bi bilo po mojem mnenju težko realizirati podoben razvoj.

Na katerih stebrih bo v prihodnjih letih Begrad gradil svojo zgodbo?

Če ocenjujem generalno, je večina gradbenih podjetij pri nas kapitalsko omejena. Ob taki ekonomski moči pa bi slovenska gradbena podjetja v tujini le težko prišla do pravih poslov. Slovenski gradbinci smo lastniški kapital urejali vsak po svoje, v prihodnje pa se bomo morali za sodelovanje pri večjih projektih združevati. V Begradu ocenjujemo, da se bodo razmere po letu 2010 umirile, zato vidimo svojo priložnost še dodatno na Hrvaškem tržišču. Našemu hčerinskemu podjetju AB Gradnja iz
Karlovca bo letos hrvaška država, kot prvemu podjetju v slovenski lasti, podelila licenco za gradnjo najzahtevnejših objektov. To prednost nameravamo izkoristiti in v prihodnjih letih napovedujem 20% hitrejšo rast, kot jo bomo dosegali tu, v Sloveniji. Nobena skrivnost ni več, da so mi lastniki zaupali odgovornost vodenja družbe še za nadaljnjih pet let, zato si želim, da bi leta 2010, ko bom osmega maja beležil dvajset let vodenja družbe, dosegli cilj – to je promet 100 mio evrov. Verjamem, da nam bo uspelo.