Kot Novomeščana vas sprašujem: kakšno vlogo mestu ob Krki pripisujete v prihodnje?
Novo mesto je poleg tega, da je izredno lepo mesto tudi regijsko središče. Žal mi je, ker ogromno
prispevamo v državni proračun, v Ljubljani pa smo premalo prisotni. Novo mesto je bilo v prestolnici vedno nekako zapostavljeno, »tam južno, proti Balkanu«, so nas obravnavali, pa naj je šlo za cestno infrastrukturo, ali za nestabilno oskrbo z električno energijo. Sedaj, ko je Zakon o pokrajinah v javni razpravi, ko se nakazuje nova politična podoba Slovenije, moramo vsi skupaj vztrajati na tem, da končno dobimo, kar nam gre. Tu mislim predvsem na sistem financiranja pokrajin, kajti dosedanji novomeški župani so bili poleg osnovnega financiranja s strani države, vedno prikrajšani tudi za tista sredstva, ki jih novomeška občina namenja za ustanove skupnega pomena (knjižnica, muzej,…). Žal teh ustanov nihče noče sofinancirati.
Iz vašega odgovora je moč zaključiti, da stvari dobro poznate, konec koncev ste že več kot desetletje močno vpeti v novomeško politično dogajanje.
Ja, res je! Ko se ozrem nazaj, še vedno nisem čisto prepričan, ali je bila v tistih časih moja tedanja odločitev, da prevzamem vodenje Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora pravilna. Zavedati se je namreč potrebno, da je človek, ko prevzame neko javno funkcijo, ki je vezana na določene politične odločitve, na svoji poklicni poti za vedno zaznamovan. Moram poudariti, da sem svoje funkcije skušal opravljati strokovno in vestno. Žal so po letu 1994, z uvedbo nove lokalne samouprave, občinam odvzeli veliko večino tedanjih pristojnosti, tako da sem velikokrat ljudem težko dopovedal, da jim ne morem pomagati, ker občina za to nima več pristojnosti. Vse glasnejše so govorice, da se nameravate umakniti iz političnega življenja. Kje so razlogi za takšno razmišljanje?Res je. Ko sem bil konec lanskega leta na enem izmed dobrodelnih koncertov, sem spoznal, da v življenju obstaja še kaj drugega, veliko prijetnejšega in pomembnejšega, kot je politika. Ni mi žal za podžupanski mandat, bil je zelo pester in delovno bogat. Zadnji štiriletni mandat župana Boštjana Kovačiča je bil projektno zelo uspešen, saj iz zaključenih in projektov, ki so v zaključni fazi, vidimo, da je Novo mesto v zadnjih štirih letih precej pridobilo. Naj omenim samo nekaj najpomembnejših: izgradnja CEROD-a – Regijskega odlagališča za odpadke in istočasna obnova ceste proti Brusnicam in Ratežu, odprtje dveh priključkov avtoceste mimo Novega mesta in izgradnja vse pripadajoče cestne infrastrukture (nov priključek iz avtoceste v Ločni, gradijo nov priključek in obvoznico v Bučni vasi, obnavljajo cesti proti pokopališču v Srebrničah in Otočcu, pripravljen je OLN za cesto skozi Mačkovec, ... ), zaživeli sta coni Podbreznik v Češči vasi in Adria, pripravljeni so projekti za univerzitetni kampus, zgradili so in gradijo nova stanovanja na Drski in v Češči vasi v Podbrezniku, po dolgih letih se je v Novo mesto vrnila Cvičkarija, … še bi lahko našteval presežke, pa to ni namen današnjega pogovora.  Vsem skupaj predlagam, da sedaj, ko so volitve mimo, družno potegnemo novomeški voz še močneje naprej in pomagamo sedanjemu županu Alojzu Muhiču, da izbori za Novo mesto vsa tista izhodišča, ki si jih regijski center in bodoča regijska prestolnica zasluži. Vedno bolj razmišljam o umiku iz Sveta Mestne občine. Na naši listi je veliko ljudi, ki imajo znanje in voljo, da za Novo mesto naredijo veliko dobrega. Sam se nameravam posvetiti strokovnim izzivom in delu v podjetju, kajti prihajajo izzivi, ki jih na trgu nikakor ne smemo zamuditi. Zarja, delniška družba, ki jo vodite, je po rezultatih, ki so bili objavljeni v časopisu Delo ob sklicu skupščine, lani poslovala zelo uspešno.
Res je, lani smo dosegli zelo dober poslovni izid. To je prvi vrsti zasluga vseh mojih sodelavcev ter tistih ljudi, ki so pomagali, da je bila večina sprejetih odločitev pravilna, predvsem pa pravočasna. Danes je v gradbeništvu na področju izvedbe projektov ter pri pridobivanju poslov izredno pomembna hitrost in strokovnost opravljenega dela. Vse to posledično pripomore k dobremu poslovnemu izidu. Zarja postopno širi svojo dejavnost, osredotočili smo se predvsem na izvedbo projektov za investicije na trgu ter pridobivanju poslov nadzora pri gradnjah. Zaposlene smo strokovno usposobili za delo na nepremičninskem trgu in pridobili tudi pet licenc za nepremičninsko posredovanje. | |
Prav slednje bo v našem podjetju v prihodnosti dobilo precej večjo veljavo, saj se nameravamo dejavneje vključiti na trg nepremičnin. V upravljanje smo na novo pridobili več kot dvesto novih stanovanj, skratka: poslovanje širimo na vsa tista področja, ki podjetju prinašajo neko novo dodano vrednost. Nekatere projekte bomo uresničili skupaj s poslovnimi partnerji, kajti ocenjujem, da smo povezani močnejši in veliko bolj prodornejši ter učinkovitejši.
Začeli smo se ozirati po poslih v tujini, predvsem na tržišča nekdanje skupne države, saj lahko s svojim znanjem in izkušnjami izpeljemo marsikateri projekt. Tu mislim predvsem na nudenje kompletnega inženiringa investitorjem, ki prihajajo na ta tržišča.
Načrtov je veliko, so smeli, a očitno uresničljivi. Pri tem je potrebno veliko znanja. Ali v podjetju dajete temu segmentu večji poudarek kot nekoč?
Vaša ugotovitev je točna. Če želimo uresničiti vse to, o čemer sem govoril, se je potrebno nenehno izobraževati, zato v Zarji v zadnjem obdobju temu dajemo bistveno večji poudarek, kot je bilo to v minulih letih. Pripravljamo strateški načrt razvoja informatike, nameravamo prenoviti informacijski sistem in posodobiti spletno stran podjetja. Ocenjujem, da je na tem področju potrebno še veliko narediti, kajti današnja družba stremi k temu, da bi kar največ stvari lahko postorili z domačega računalnika. Naše prihodnje razvojne načrte so podprli nadzorniki, ki skladno s statutom dajejo soglasje k poslovnim odločitvam in pa tudi revizijska hiša, ki nam je izdala pozitivno mnenje o poslovanju družbe v minulem letu.
V podjetju se zavedate družbene odgovornosti, ki jo imate v okolju, kjer delujete, zato ne preseneča, da veliko pomagate raznim društvom in športnim kolektivom.
Smo podjetje, ki ima tudi posluh za razne donatorske in sponzorske dejavnosti. V današnjih težkih časih in pogojih za delovanje, ki so jim zavezani v društvih in manjših športnih kolektivih, jim
poskušamo pomagati tako, da jim za delovanje namenimo kar nekaj sponzorskih sredstev. Res je, da bi si vsi želeli, da je teh sredstev še več, ter da bi se ta vrsta dejavnosti končno zakonsko uredila.
Bili ste aktivni športnik, športu ste ostali zvesti tudi danes. Ali menite, da je za človeka športno udejstvovanje v mladosti, dobra popotnica za naprej?
Zanesljivo, v to sem trdno prepričan. Naj ponazorim s primerom: dokaz, da je aktivno sodelovanje v športu dobro izhodišče tudi v nadaljnjem življenju, je kadetska ekipa novomeškega košarkarskega kluba, v kateri sem igral. Bili smo res dobra klapa, osvojili smo prvenstvo Slovenije in z nesrečnimi tremi porazi, s koš razliko vsega -4 izpadli iz nadaljnjega tekmovanja na državnem prvenstvu v Sarajevu. Večina fantov takratne generacije (Franci Kek, Gregor Golobič, Matjaž Bajc, Borut Moretti, Milan Osolnik, Stojan Pelko, Miro Beg, Borut Pintar, Igor Merlin in drugi) je danes zelo uspešnih tudi na poklicni poti. To samo še enkrat več potrjuje, da je športno udejstvovanje v mladosti prava odločitev v razvijanju nadaljnje življenjske poti.
Kje vidite sebe v prihodnjih letih? Kakšen je vaš pogled v prihodnost?
Aktivneje se bom posvetil delu na strokovnem področju in vodenju podjetja, ki ga v prihodnjih letih čaka veliko novih poslovnih izzivov. V prvi vrsti pa nameravam veliko več prostega časa nameniti družini in športnim dejavnostim.
Slobodan Jovič
Foto: Aljoša Korenčan
|
